Zvoziti starega dizla ali kupiti nov električni avto: kaj je bolj ekološko?

Načeloma velja, da ravnamo zeleno, če stvari uporabljamo čim dlje in čim redkeje kupujemo nove. Pri avtomobilih pa je računica nekoliko bolj zapletena.

Marsikdo je prepričan, da je okolju bolj prijazno do konca zvoziti svoj avtomobil z motorjem na notranje zgorevanje kot kupiti novega električnega. Ob tem predpostavljajo, da ima starejši avtomobili z bencinskim ali dizelskim motorjem, ki že obstaja, nižji okoljski odtis kot nov električni avto, ki ga je še treba izdelati. Toda novejše raziskave kažejo drugače.

Kakšna je avtomobilska ekološka računica?

Najbolj ekološka opcija je, da avtomobila sploh nimate ter uporabljate javni prevoz, se vozite s kolesom in hodite peš. Okolju prijazno boste ravnali tudi, če avtomobil za občasne vožnje najamete s t. i. souporabo, velika večina teh vozil je električnih.

Toda dostop do teh možnosti je v Sloveniji luksuz, ki si ga lahko privoščijo le tisti, ki živijo v večjih mestih s solidnim javnim prevozom. Za marsikaterega prebivalca Slovenije je avtomobil nuja, saj so možnosti javnega prevoza slabe oziroma jih ni, prav tako pa v manjših krajih ni možnosti najema električnih vozil.

Kako torej ravnati ekološko, če nujno potrebujete lasten avto?

Nov avto je bolj zelen od starega

Kot pojasnjuje Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije, odgovor na to vprašanje ni preprost, saj so izračuni različni ne le glede na tip avtomobila, ampak tudi glede na to, kako avto uporabljamo.

Če kupujete nov avto in želite čim bolj zelenega, Okorn svetuje, da podatke preverite na tej povezavi. Kako zelen je avto, razkriva analiza življenjskega cikla (Life cycle assessment, LCA), ki upošteva porabo energije in drugih virov ter izpuste v celotni življenjski dobi avtomobila, od pridobivanja materialov, proizvodnje, vzdrževanja, goriva in na koncu razgradnje. V teh izračunih je življenjska doba vozil običajno določena pri 16 letih oziroma 240.000 prevoženih kilometrih.

"Vsekakor nov avto v svojem življenjskem ciklu pomeni manjše obremenjevanje za okolje od starega, ne glede na to, ali je na bencin, dizel ali elektriko," pravi Okorn. Tehnologija se namreč hitro izboljšuje.

Novejši avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje nimajo le manjših izpustov CO2, ampak tudi drugih onesnaževal. "Predvsem so pri novejših motorjih zahtevnejši kriteriji za NOX, to so dušikovi oksidi. Ti izpusti so bili včasih pri dizlih precej visoki, zdaj pa so praktično enaki bencinskim," opisuje Okorn.

Je pa ob menjavi avtomobila treba upoštevati še, kaj se zgodi s starim, saj gredo po besedah Okorna "pogosto iz Evrope na Balkan ali v Afriko, kjer naprej onesnažujejo". Bolje bi bilo, da se ti avtomobili razgradijo in reciklirajo ter tako prispevajo materiale za nove izdelke, pravi.

Točka preloma

Če se osredotočimo na izpuste toplogrednih plinov, povzroči proizvodnja električnega avtomobila približno 40 odstotkov več emisij kot proizvodnja bencinskega. Predvsem je zelo okoljsko potratna proizvodnja baterij, ki terja izkop redkih rudnin. To pomeni, da ima električni avto ob nakupu višji začetni ogljični "dolg", ki ga mora nato nadomestiti z nizkimi emisijami med uporabo.

Po izračunih Inštituta za energetske in okoljske raziskave (IFEU) Heidelberg postane električni avto podnebno prijaznejši od dizelskega po približno 25.000 kilometrih, od bencinskega pa pri okrog 40.000 km.

Podobno ugotavlja analiza EU, katere izračun kaže, da povprečen nov (letnik 2025) električni avto na baterije srednjega razreda postane glede izpustov ugodnejši od dizla po 20 do 30 tisoč prevoženih kilometrih, odvisno od vira elektrike in tipa avtomobila. Hibridi so po teh podatkih bliže bencinarjem in dizlom oziroma so precej manj zeleni od električnih avtomobilov.

Ob tem velja poudariti, da je tehnologija izdelave baterij v zadnjih letih zelo napredovala in je postala precej manj potratna. Današnje primerjave električnih avtomobilov s klasičnimi tako kažejo bistveno drugačne rezultate kot tiste izpred desetletja. Izkazalo pa se je tudi, da je bilo več študij, ki so kazale, da so električni avtomobili manj okolju prijazni od dizelskih ali bencinskih, zavajajočih ter izdelanih po naročilu naftne in avtomobilske industrije, z namenom upočasniti prehod na električno mobilnost.

Od kod pride elektrika?

Pomemben dejavnik "zelenosti" električnega avtomobila je vir elektrike, ki ga napaja. Okoljski strošek avtomobila je bistveno nižji, če elektrika prihaja iz obnovljivih virov ali jedrske elektrarne, kot če so njen vir fosilna goriva.

Ena od omenjenih zavajajočih študij je denimo primerjala čistost električnega avtomobila v primerjavi z dizlom ob predpostavki, da je vsa elektrika proizvedena v termoelektrarnah. Toda delež obnovljivih virov za proizvodnjo elektrike se v EU iz leta v leto povečuje. To je razlog, da so, glede na omenjeno analizo EU, emisije električnih avtov v celotnem življenjskem ciklu danes za 24 odstotkov nižje kot leta 2021.

Tudi v Sloveniji proizvedena elektrika je vse bolj zelena. Po podatkih Elesa je v prvem polletju letošnjega leta 41 odstotkov elektrike v Sloveniji proizvedla jedrska elektrarna, 29 odstotkov hidroelektrarne in 10 odstotkov sončne elektrarne, še odstotek pa drugi obnovljivi viri. Na fosilni strani pa sta Termoelektrarna Šoštanj, ki je prispevala 14 odstotkov elektrike in zemeljski plin s 5 odstotki.
Spodnji graf Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan kaže, kako je v Sloveniji proizvedena elektrika v zadnjih letih zmanjšala svoj ogljični odtis (emisijski faktor CO2 za elektriko za Slovenijo v kg CO2/kWhe).

Tisti, ki imajo električni avto in lastno polnilnico, lahko nadzorujejo tudi vir, iz katerega prihaja elektrika, ki poganja njihov avtomobil. Trgovci z elektriko namreč omogočajo dobavo elektrike zgolj iz obnovljivih virov ali jedrske elektrarne.

V Sloveniji je sicer registriranih 1,3 milijona osebnih avtomobilov, od katerih je električnih zgolj nekaj manj kot 20 tisoč. Skoraj polovica (48 odstotkov) lani registriranih osebnih avtomobilov je za pogon uporabljala dizelsko, 45 odstotkov pa bencinsko gorivo. Med novimi vozili, ki so bila registrirana lani, je bilo 6 odstotkov električnih in 26 odstotkov hibridnih.

Pomembni so majhni koraki

Pri uporabi in menjavi avtomobila sicer večine ljudi ne ženejo ekološki nagibi, ampak so glavni kriterij izbire finance. Študija evropske potrošniške organizacije BEUC, v kateri so primerjali stroške lastništva električnega in konvencionalnega avtomobila, je pokazala, da so električni avti še vedno dražji, a bo že kmalu obratno.

Marsikdo si nakupa električnega avta ne more privoščiti, kljub državnim subvencijam. Kot pravi Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus, pa to ni edini problem. "Ljudje, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, pogosto nimajo polnilne infrastrukture, niti možnosti, da bi jo uredili. Vsekakor vsi v Sloveniji nimajo enakih možnosti za uporabo električnih vozil," opozarja na vlogo države.

Tako ekološki kot finančni izračun pa sta odvisna od tega, kako pogosto se vozimo. "Za nekoga, ki se vsak dan vozi čez pol Slovenije v službo, je tudi z vidika okolja smiselno, da vozilo zamenja. Če pa imate avtomobil, s katerim se vozite redko, ga je bolj smiselno obdržati in raje investirati v kakšno drugo področje doma, na primer v sončne celice," svetuje.

Če iz kateregakoli razloga električno vozilo za nas ni primerna rešitev, lahko marsikaj za okolje storimo tudi, če imamo avtomobil z motorjem na notranje zgorevanje. "Predvsem tako, da raje kot športnega terenca (SUV) kupimo bolj kompakten avtomobil z manjšo porabo. SUV imajo praviloma višje izpuste tako toplogrednih plinov kot onesnaževal zraka, poleg tega povečujejo tveganja za pešce, kolesarje in druge šibkejše udeležence v prometu," pravi Katjuša Šavc.

"Odgovorna raba pa pomeni tudi, da avtomobila ne uporabljamo za poti, ki jih lahko prepešačimo ali prekolesarimo, da uporabljamo P + R (parkiraj in se pelji z avtobusom) ..." našteva. "To so majhni koraki, s katerimi lahko zmanjšamo svoj ogljični odtis in naredimo življenje v mestih prijetnejše za vse," še pravi.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Slovenija je lepše delala z biseri kot Hrvaška